Mesta
Slovenska mesta ponujajo več kot zgodovino, spomenike, cerkve, muzeje in restavracije s slastno hrano in pijačo; so tudi prizorišča številnih dogodkov, od manjših praznovanj, ki so le na lokalnem koledarju, do svetovno priznanih dogodkov. Mesta s starimi jedri, kjer se je njihovo življenje začelo pred tisočletji, služijo tudi kot izhodišče za izlete v bližnjo in bolj oddaljeno okolico, polno zgodovinskih in naravnih znamenitosti.
Ljubljana
Njeni prebivalci in številni obiskovalci vam bodo povedali, da je Ljubljana resnično prijazno mesto. Kategorizirano kot srednje veliko evropsko mesto ponuja vse, kar ponuja metropola, hkrati pa ohranja prijaznost majhnega mesta.
Glavno mesto Slovenije leži na nadmorski višini 296 m, v kotlini, po kateri teče reka Ljubljanica. Mesto ima okoli 280.000 prebivalcev in je pomembno politično, kulturno in geografsko središče države.
To malo, a zelo lepo mesto leži na bregovih Ljubljanice. Staro srednjeveško mestno jedro na desnem bregu reke je najbolj znano po gradu iz 10. oz. 11. stoletja; v 17. stoletju je bil obnovljen v baročnem slogu, ki prevladuje v tem predelu Ljubljane.
Maribor
Maribor leži v objemu zelenih pohorskih gor, slikovitih vinorodnih gričev in ob reki Dravi. Mesto je ponosno na svojo najstarejšo – starejšo od 450 let – trto na svetu. Je najpomembnejše vinorodno območje v Sloveniji. Čudovita rastlina ugledne starosti je zagotovo eden izmed mnogih razlogov, zakaj je vredno obiskati Mariborsko Pohorje in Štajersko.
Stara trta je bila zasajena proti koncu srednjega veka, ko so v Maribor vpadali Otomani. Stara vinska hiša, ki je bila del mestnega obzidja, je skupaj s trto preživela besne dvoboje med napadalci in zaščitniki mesta. Danes je stara trta edina rastlina z lastnim muzejem v Hiši stare trte.
Celje
Celje ponuja raznolike in bogate izkušnje: romantične ulice v zgodovinskem središču mesta, majhne vogale za skrivne pogovore v mestnem parku, arhitekturo, ki razkriva raznoliko preteklost, ter bogato vsebino muzejev, galerij in gledališč.
Celje diskretno združuje antično in srednjeveško dediščino ter sodobno urbano okolje. Dobro ohranjene tlakovane rimske ulice, veličastni gradovi in ostanki srednjeveškega obzidja v mestnem jedru pričajo o bogati zgodovini, ki sega h Keltom in Rimljanom. Zaradi ugodne geografske lege in življenjskih pogojev so območje 300 let pr. n. št. naselili Kelti in ustanovili močno naselje Keleia.
Ptuj
Ptuj, kronika arhitekture, ki leži na križišču sončne Italije in prostrano Panonsko nižino, med alpskimi dolinami in balkanskim prostorom, svojo zgodbo začne v pozni kameni dobi.
Od samega začetka je bila njegova usoda, da bo večkrat vpleten v zgodovinske dogodke evropskega pomena, določena prav zaradi položaja. Logična posledica teh izjemnih naravnih značilnosti je bila namreč razvoj strateško in gospodarsko pomembnega naselja s komunikacijsko funkcijo reke na jantarjevi cesti. Naselje je pogosto igralo pomembno zgodovinsko vlogo v politiki in upravi, umetnosti in kulturi. Zato se Ptuj, najbolj slikovito kontinentalno mesto v Sloveniji, še danes ponaša z najbogatejšo dediščino preteklosti.
Škofja Loka
Škofja Loka leži nedaleč od južnih obronkov Julijskih Alp, ob vhodu v dve dolini. Slikovito staro mesto je znano doma in v tujini. Ime Škofja Loka izhaja iz srednjeveškega obdobja. Prvotno je bilo poimenovano Loka, kar pomeni mokro, travnato območje blizu vode. V tistem času je bilo veliko Lok v Sloveniji; nedaleč od mesta Škofja je obstajalo tudi podeželsko naselje Loka, zato se je Škofji kasneje dodalo ime Loka. Dodani pridevnik Škofja je povezan tudi z donacijo Loke frizijskim škofom, posledica česar je bila v Škofjo Loko preimenovana Loka.
V vseh simbolih je zamorec s krono. Legenda govori o pokrajinskem gospodu Abrahamu in njegovem služabniku, ki sta potovala po Poljanski dolini in v temnih gozdovih srečala velikega medveda. Abraham se je prestrašen ustavil, zamorec pa je nategnil lok in izstrelil puščico v medvedovo srce. Abraham je po vrnitvi naročil, naj v grb, ki bo še stoletja prikazoval veličino loških knezov, naslikajo glavo njegovega rešitelja. Od takrat je v škofjeloškem grbu glava zamorca.
